9. novembra je v Zagorju potekala preizkušnja za uvrstitev v Mobilno Enoto reševalnih psov (v nadaljevanju MERP) za leto 2010. Prijavljenih je bilo 19 kandidatov iz vse Slovenije. Iz našega društva sta se na preizkušnjo prijavili Rahela Bizjak z labradorko Ajo in Urška Novel z labradorko Coco Cubo. Preizkušnjo sva opravila oba para.

Preizkušnja za uvrstitev v MERP je nadaljevanje preizkusa za uvrstitev v regijo. Razlika je le v tem, da MERP pokriva celotno državo z okolico. V MERP se zato uvrstijo najboljši vodniki iz KZS iz vse Slovenije. Sama enota je usposobljena za nudenje pomoči ob naravnih nesrečah, kot so potresi, poplave itd.

Tokrat smo na preizkušnji imeli eno iskanje, fizični test, vrvno tehniko, preverjanje prve pomoči človeku in prve pomoči psu. Z Rahelo sva z najinima psičkama prikazali odlično pripravljenost.

Na iskanju v SVEI (tovarna pohištvenih izdelkov) smo morali poiskati 4 zasute osebe. Na kupih ostružkov smo imeli zakopanega enega markerja in enega, ki je ležal na samih materialu, vendar precej daleč. Naslednji zasut je obležal pod kupom hlodovine, zadnji marker pa pod kupom odpadnega materjala. S Cubo sva imeli nekoliko več sreče in znanja in sva našli vse štiri markerje. Aja in Rahela sta zgrešili enega, vendar je sodnik zelo pohvalil Ajino delo. Za njun prvi preizkus sta se odlično znašli!

Na samem iskalnem območju smo imeli precej motilnih elementov. Matjaž je kot vedno delovišče pripravil zelo domiselno. Od žive kokoši, do razmetane hrane in lutke, ki je bila s čelado zakopana v ostružkih. Nekaj psov je imelo težave s kokošjo in do markerja zaradi nje niso šli.

Fizični test je pokazal, koliko so vodniki in psi sposobni prehoditi precej strmo pot v čim krajšem možnem času. Načeloma ni imel noben vodnik težav s tem. Nekaj težav je bilo le z nahrbtnikom, ki je moral biti težek 10 kg. Ob vrnitvi nam je Vlado izmeril pritisk in pulz.

Na prvi pomoči pri človeku sem sama imela prikaz povijanja zvitega gležnja in razliko med zvinom in zlomom.

Prva pomoč psu je obsegala vprašanja:
Kolikšna je povprečna pasja temperatura: od 38-39°C
Kje merimo psu temperaturo? V analni odprtini
Normalen pasji pulz: od 60 - 120 udarcev na minuto
Kje ga merimo?

Kako povežemo krvaveče pasje uho?
In še nekaj, samo se ne spomnem...

Vrvna tehnika je bila letos zelo zabavna in zanimiva. Predpostavljali smo, da smo skupina reševalcev, ki je ostala na 10-metrskem stolpu. Ker se je povezava s tlemi porušila, smo morali narest vrvno ograjo, spustiti prvega do tal, da je potegnil vrv do bližnjega stebra, in tako smo naredili žičnico, po kateri smo spuščali pse. Med samim delom nam vreme ni bilo ravno naklonjeno. Dež in mraz sta bila prisotna, vendar moram reč, da procesa dela ni niti najmanj motilo.

Dan se zaključi ob prijetni debati v društveni hiši. Topla in dišeča hiška je pravi kraj za segret prezeble noge in roke. Bolj izkušeni vodniki razpravljamo o samem pasjem delu, o raznih preizkušnjah. Ta mladi pa sedijo ob nas in poslušajo naše zgodbe.

Čas je za odhod. Ustavimo se še na Trojanah in v Postojni. Nato pa smo že v objemu toplega doma. Reševalski november kaže svoje zobe in očitno ne bo še tako hitro minil... Naslednji vikend nas čakajo reševalski izpiti. Do takrat pa se lepo imejte.

Žal od tokratne preizkušnje slikic ni, saj je fotoaprat ostal doma.